Kam investirati svoje viške?

1. Delnice.

Danes so vrednotenja nadpovprečna, vendar v primerjavi z vrednotenjem drugih naložbenih razredov ostajajo privlačne. Za varčevanje na daljši časovni rok tako v času gospodarskega okrevanja ostajajo najprimernejši naložbeni razred za vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti tudi morebitne upade tečajev.
Glede regijske izpostavljenosti velja omeniti, da so ameriške delnice vrednotene najvišje, poleg tega pa lahko pričakujemo zvišanje obrestne mere s strani ameriške centralne banke. Menim tudi, da so povečani regulatorni pritiski v kombinaciji z ohlajanjem kitajskega gospodarstva ponudili dobro točko za povečanje izpostavljenosti kitajskim delnicam. Po stabilizacije cene nafte pa bi lahko prišlo tudi do nadpovprečne donosnosti naftnih družb.

2. Obveznice.

Služijo naj kot varovalo pred visokimi upadi portfelja. Trenutna pričakovana donosnost obveznic je okoli nič odstotkov in tudi obeti niso dobri. Če se bosta gospodarsko okrevanje in nadpovprečna inflacija nadaljevala, bodo centralne banke primorane zvišati obrestne mere, kar bo negativno vplivalo na cene obveznic.

3. Depoziti.

Donos depozitov je okoli nič odstotkov in tako bo tudi ostalo, razen če bodo centralne banke zvišale obrestne mere.

4. Zlato.

Ob nadaljevanju visoke rasti inflacije bi bilo lahko zlato donosno, ampak trenutni podatki kažejo, da je povišana inflacija bolj prehodne narave. Tako ne priporočamo več kot 5 do 10 odstotkov prihrankov v zlatu. Zlato ima namreč visoke stroške hrambe in transakcijske stroške ter ne prinaša dividend. Tudi dolgoletno povprečje donosnosti zlata je skromno, ob relativno visoki volatilnosti.

5. Kriptovalute.

Veliki potencialni donosi ob enormnem tveganju. Nikakor ne bi priporočali vlagati več kot nekaj odstotkov premoženja. Vprašanje regulacije, pomanjkanje fundamentalne vrednosti, prevare in hekerski vdori so tveganja, ki se jih vlagatelji v kriptosvet morajo zavedati.

6. Nepremičnine.

Kdor namerava kupiti stanovanje in ga oddati naprej v najem, naj dobro preračuna donos in vsa tveganja. Navadno se izkaže, da je donos veliko nižji, kot smo prvotno računali. Strokovnjaki govorijo o dve- do triodstotnem letnem donosu na oddajanje, kar je sicer več kot depozit, vendar tudi krepko manj, kot je dolgoletno povprečje rasti delniških trgov.
Omeniti velja tudi, da nepremičnine ne bodo rasle v nedogled: ne pozabimo, da so cene po svetovni gospodarski krizi kar pet let upadale, in kaj lahko se zgodi, da ostanemo z nepremičnino, ki je ne bomo mogli prodati po ceni, po kateri jo želimo.