Slovenija se je letos na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 64 državami uvrstila na 42. mesto, kar je štiri mesta nižje kot lani. Po besedah Petra Stanovnika z Inštituta za ekonomska raziskovanja je padec konkurenčnosti evropskih držav, med njimi Slovenije, v veliki meri povezan z vojno v Ukrajini. Na prvem mestu je Danska, je poročala RTV Slovenija. 

Danska je ohranila položaj na vrhu lestvice, sledile so Irska, Švica, Singapur in Nizozemska. Znotraj prve peterice je največji skok, za devet mest, uspel Irski, kar je po Stanovnikovih besedah v veliki meri povezano z neposrednimi ameriškimi investicijami v državi.

Med 21 državami, ki so letos največ izgubile, vključno s Slovenijo, je sicer 17 držav evropskih. Gre za globalni premik, ki je po njegovih besedah povezan z vojno v Ukrajini. 

Nacionalno konkurenčnost opredeljujejo štirje sklopi: gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura.

Gospodarstvo: nazadovali za osem mest

Slovenija je pri gospodarski uspešnosti padla za osem mest na 34. mesto. Razlog za to je visoka inflacija, ki je bila lani 8,8-odstotna, leto prej 1,9-odstotna, so pojasnili na inštitutu. 

Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija zdrsnila za tri mesta na 45. Od leta 2018 do 2020 se je Slovenija v tej kategoriji izboljševala, k čemur je prispevalo predvsem izboljšanje javnih financ, te pa so obenem razlog za letošnji padec. Med tveganji na področju vladne učinkovitosti so poleg javnih financ ukrepi za zmanjšanje stopnje inflacije in ukrepi na področju zdravstvene reforme. Učinkovito bi morali izvajati tudi načrt za okrevanje in odpornost, zmanjšati obdavčitev stroškov in izboljšati poslovno okolje, vključno z zaposlovanjem tujcev, je prepričan Peter Stanovnik.

Za tri mesta je Slovenija padla tudi na področjih poslovne učinkovitosti ter pri infrastrukturi: na 46. oziroma 36. mesto. Pri infrastrukturi je Slovenija po besedah Mateje Drnovšek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani največji padec beležila na področju tehnološke infrastrukture in tudi osnovne infrastrukture, rahlo izboljšanje je beležila na področju znanstvene infrastrukture, na področju izobraževanja pa ni bilo sprememb.

Izzivi 

Slovenija ima pri gospodarski uspešnosti izzive pri pospeševanju investicij, povečanju realni rasti produktivnosti in spremembi poslovnih modelov v podjetjih. Pri poslovni učinkovitosti je večji izziv kadrovski primanjkljaj, težava sta tudi motivacija in usposabljanje zaposlenih. Pri infrastrukturi pa je Stanovnik izpostavil vprašanje letalske povezljivosti Slovenije. 

Indeks globalne konkurenčnosti IMD temelji na 335 kazalnikih, od tega sta dve tretjini statistični kazalniki, preostali kazalniki pa anketiranje, ki so ga pripravljavci indeksa izvajali marca. V Sloveniji je sodelovalo 100 menedžerjev malih, srednje velikih in velikih podjetij.

Prispevek o nazadovanju konkurenčnosti Slovenije v oddaji Odmevi si lahko ogledate s klikom na spodnjo fotografijo: