Analiza makroekonomskih usmeritev v svetu kaže, da je bilo svetovno gospodarstvo v zadnjih kvartalih stabilno, a je zaradi tveganja stagflacije in geopolitičnih dogodkov v svetu napoved manj obetajoča. Kaj to pomeni za Slovenijo? Kako gre slovenskemu gospodarstvu in kako je z našo konkurenčnostjo? Kam se ozreti po nove poslovne priložnosti? 

Tri največja svetovna tveganja, ki jih slovenska podjetja ob letošnjem koncu leta ne bi smela spregledati, so konkurenca med ZDA in Kitajsko, konflikt med Rusijo in Ukrajino ter tveganje stagflacije, ugotavljamo pri Dun & Bradstreet, kjer smo v zadnji analizi svetovnega gospodarstva proučevali 132 držav po vsem svetu, ki predstavljajo več kot 99 odstotkov svetovnega BDP. Napovedujejo tudi, kako makroekonomske usmeritve vplivajo na slovensko gospodarstvo (na podlagi dejstev in podatkov do vključno septembra 2023). 

1.    KONKURENCA MED ZDA IN KITAJSKO
Največje globalno tveganje za podjetja še naprej predstavlja konkurenca med ZDA in Kitajsko, saj ZDA kljub nedavnim diplomatskim ukrepom še naprej tehnološko omejujejo in krepijo nadzor nad dobavo vrhunskih čipov, na drugi strani pa krepijo manevrske spretnosti v morju, kar lahko spodbudi večje in daljše vojaške vaje v azijsko-pacifiški regiji. Ker je celinska Kitajska pripravljena stopnjevati tako imenovano vojno čipov s ciljno usmerjenimi povračilnimi ukrepi, ostaja rezultat globalnega tveganja (GBI/Global Business Impact Score, op. a.) na tem področju najvišji med proučevanimi globalnimi tveganji.

Kaj je Global Business Impact Score? 

S tem analitičnim orodjem pri Dun & Bradstreet ocenjujemo vpliv globalnih tveganj na poslovanje. Izračunavamo ga na način, da ocenimo globalna tveganja z vidika verjetnosti nastopa in njihovega  vpliva na poslovanje.2.    KONFLIKT MED RUSIJO IN UKRAJINO 

Drugo največje tveganje je konflikt med Rusijo in Ukrajino, ki je presegel 500-dnevno mejo. Z diplomatskim nazadovanjem, kot je pobuda za črnomorsko žito, naraščajočimi gospodarskimi težavami in protiofenzivo Ukrajine z veliko drznejšimi cilji se zdi, da konflikta še ne bo kmalu konec. Kakršnakoli eskalacija predstavlja tveganje uporabe bolj uničujočega orožja (na primer taktičnega jedrskega orožja) ali vojaške nesreče.

3.    TVEGANJE STAGFLACIJE 

Na gospodarskem področju se je tveganje stagflacije zmanjšalo, čeprav ostaja med tremi največjimi tveganji, ki jih morajo podjetja upoštevati tudi v prihodnje. Globalno inflacija še naprej pada, gospodarstva v Severni Ameriki in na razvijajočih trgih v azijsko-pacifiški in Latinski Ameriki se še naprej dobro držijo, medtem ko se napovedi za države v evroobmočju slabšajo. 

Upočasnitev posojil zaradi zaostrovanja denarne politike bi lahko sprožila vidno upočasnitev v ZDA, evroobmočju in Združenem kraljestvu. Izvoz na te trge se bo zmanjšal, kar bo povzročilo upočasnitev rasti pri trgovinskih partnerjih v Aziji, Evropi in Latinski Ameriki. 

Centralne banke bodo prisiljene v zamrznitev dviganja obrestnih mer, saj bi bilo nadaljnje zaostrovanje neupravičeno, vendar bi bilo znižanje obrestnih mer težko upravičiti glede na dinamiko inflacije. Velika gospodarstva lahko zaidejo v recesijo ob različnih točkah med letom, svetovno gospodarstvo pa lahko doživi obdobje počasne rasti in povišane inflacije.

Slovensko gospodarstvo na stabilnih temeljih

Slovensko gospodarstvo ima stabilne temelje. To je posledica vlaganj v lastna sredstva, saj so gospodarske družbe zaradi manjše zadolženosti med krizo pandemije lažje ustvarjale prihodke. Celotni prihodki slovenskih gospodarskih družb so se med letoma 2014 in 2022 močno zvišali, in sicer z 79,4 milijarde evrov na skoraj 147 milijard (85 odstotkov). 

Lanski prihodki so se v primerjavi s predlanskimi povečali za 23,3 odstotka in s tem dosegli najvišjo vrednost od uvedbe evra. Posledično sta se lani zvišala izvoz (za 26,2 odstotka) in dobiček (za 7,2 odstotka) – ta je dosegel najvišjo nominalno vrednost od leta 2008. Lanski dobiček gospodarskih družb je znašal 6,5 milijarde evrov, največ so ga ustvarili predelovalna dejavnost (2,3 milijarde evrov) in trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (1,2 milijarde evrov).

Povprečne plače so se lani povečale za 6,8 odstotka, dodana vrednost na zaposlenega pa je bila višja za 3,6 odstotka glede na leto prej. Zadolženost podjetij se je od leta 2014 do 2022 nominalno manjšala, a je bila lani za 13 odstotkov višja kot leto prej. Razlog je v nadpovprečni rasti kratkoročnih poslovnih obveznosti zaradi rasti stroškov blaga, materiala in storitev za 27,8 odstotka. Vrednost kazalnika stabilnosti poslovanja se je tako lani zmanjšala za 1,44 odstotka. Sredstva so se od leta 2014 do 2022 povečala za 42 odstotkov, z 90 milijard evrov na 128 milijard, kapital pa se je v tem obdobju povišal za 66 odstotkov, s 37 milijard evrov na 63 milijard.

Najbolj konkurenčni v programski in tehnološki opremi, farmaciji ...

Najbolj konkurenčne dejavnosti v slovenskem gospodarstvu so računalniško programiranje in svetovanje, proizvodnja elektronskih naprav, farmacija, strojegradnja in kovinarska industrija. Tako kaže segmentacija dejavnosti glede na agregirane kvantitativne kazalnike gospodarstva in ob upoštevanju števila subjektov v dejavnosti, izbrisov in vpisov v letu 2022 ter rasti v zadnjih dveh finančnih letih. 

-Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
Glavni gonilniki razvoja so: visoka nominalna vrednost kazalnikov sredstva, kapital, celotni prihodki in dobiček. Visoka agregirana vrednost ROE in ROA. Nominalna vrednost in trend kazalnika povprečna mesečna plača sta med najvišjimi med vsemi dejavnostmi. Veliko registriranih subjektov v dejavnosti z minimalnim številom izbrisov v letu 2022. 

-Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov
Glavni gonilniki razvoja so: nizka zadolženost in visoki vrednosti kazalnikov ROE in ROA. Rast celotnih prihodkov in dodane vrednosti na zaposlenega v primerjavi z letom prej sta bili eni večjih. Visoka vrednost dobičkonosnosti sredstev.

-Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov
Glavni gonilniki razvoja so: farmacija, kjer dejavnost obvladujeta dve veliki podjetji, ima najnižjo zadolženost, visoko vrednost kazalnika kratkoročni koeficient likvidnosti (ugodna dolgoročna plačilna sposobnost), visoko vrednost in trend kazalnika povprečna mesečna plača. Ima tudi najvišjo vrednost stabilnosti poslovanja in visoko vrednost novoustanovljenih podjetij v letu 2022. 

-Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
Glavni gonilniki razvoja so: visoka nominalna vrednost večine kazalnikov, visok delež aktivnih subjektov, minimalen delež izbrisanih subjektov in visok delež novoustanovljenih subjektov v letu 2022. Visoka rast dodane vrednosti na zaposlenega in povprečnega števila zaposlenih. 

-Proizvodnja kovin
Glavni gonilniki razvoja so: podjetja v tej dejavnosti dosegajo zelo visoko učinkovitost in dobičkonosnost sredstev. Rast celotnih prihodkov in dodane vrednosti na zaposlenega je visoka. Dejavnost je zelo izvozno naravnana. 

NASVET

Preudarnost v poslovanju ne bo odveč, pazljivost je potrebna pri zadolževanju, opozarjajo pri Dun & Bradstreet. S takšnim pristopom lahko prispevate k stabilnosti in krepitvi poslovne odpornosti. Zakaj je potrebna previdnost? 

1. Na vidiku je večje kratkoročno zadolževanje
V prihodnjem obdobju lahko pričakujemo večje kratkoročno zadolževanje, pretežno pri družbah v skupinah oziroma dobaviteljih zaradi naraščajočega trenda kratkoročnih poslovnih obveznosti (v zadnjih dveh letih so se te obveznosti povečale za 34,4 odstotka).

2. Konkurenčnost upada
Drugi razlog za previdnost je dejstvo, da se je konkurenčnost slovenskega gospodarstva lani glede na predlani poslabšala zaradi počasnejše rasti poslovnih prihodkov v primerjavi s poslovnimi odhodki. 

3. Slabše plačilne navade
Opozarjamo na slabše plačilne navade pri gospodarskih partnericah Slovenije, kot sta Nemčija in Švica, ki smo jih pri Dun & Bradstreet zaznali na podlagi svetovne analize plačil. Te so namreč signal za spremembe plačilnih politik pri podjetjih oziroma zadrževanju kratkoročnih likvidnostnih sredstev. 

V Franciji, Italiji, Hrvaški in Srbiji je delež podjetij, ki plačujejo svoje obveznosti na valuto, pod 50 odstotki celotnega vzorca gospodarstva. Znotraj teh držav je zaznano povečanje deleža podjetij, ki plačujejo na valuto, tudi do šest odstotkov, kot je to v primeru Francije v 4. kvartalu leta 2022.

Na Poljskem, v Rusiji, na Nizozemskem, v ZDA, na Češkem, Madžarskem, v Nemčiji in Švici je delež podjetij s plačili na valuto več kot 50 odstotkov vzorca gospodarstva. Izstopa Poljska, ki je v roku enega leta izboljšala svoje plačilne navade – delež podjetij, ki plačujejo svoje obveznosti na valuto, se je povečal za deset odstotkov. Padec pri deležu podjetij, ki plačujejo na valuto, pa lahko zaznamo v Nemčiji in Švici v 4. kvartalu leta 2022.

Tako je pokazalo globalno poročilo plačilnih praks 2023, v katerem smo podrobneje proučili plačilne navade glavnih izvoznih partneric Slovenije ter primerjali vzorce podjetij, ki plačujejo na valuto, v 4. kvartalu leta 2021 in leta 2022. 

Novi trgi zunaj EU so priložnost 

Evropska komisija v svojem poletnem poročilu ekonomskih napovedi za leto 2023 izpostavlja nižjo rast BDP znotraj EU in evroobmočja kot spomladi 2023 zaradi šibkosti domačega povpraševanja in še vedno naraščajočih potrošniških cen za večino blaga in storitev, in to kljub padajočim cenam energije in rekordno nizki brezposelnosti. Nemčija, naš glavni poslovni partner, naj bi po napovedih končala leto 2023 z negativno gospodarsko rastjo –0,4 odstotka.

To pomeni, da se bodo podjetja morala prilagajati in preusmeriti na nove, globalne trge. Podjetja, ki ciljajo na širok trg, so pri poslovanju v kriznem času praviloma v prednosti, hkrati pa novi trgi vselej predstavljajo določeno stopnjo tveganja. 

Nasvet za slovenska podjetja

Naši tradicionalni trgi se vsaj kratkoročno gledano ohlajajo. Slovensko gospodarstvo kaže visoko odvisnost od tradicionalnih trgov v Srednji in Jugovzhodni Evropi, kar pa nas dela precej odvisne in omejuje v naših ambicijah po širitvi in rasti. 

»Že samo v Evropski uniji so še neosvojeni trgi (Skandinavija, Španija, Irska, Romunija, Bolgarija), nekoliko dlje je velik turški trg, še nekoliko dlje se odpira področje Bližnjega vzhoda in navsezadnje ne smemo pozabiti na perspektiven in rastoč indijski trg. A za vzpostavitev uspešnih partnerstev in novih priložnosti na teh trgih bo potrebnih več končnih izdelkov in storitev, ki bodo slovenska podjetja še bolje pozicionirali na koncu dobavnih verig. Ob vsem tem pa nikakor ne zanemarite previdnosti pri ohranjanju poslovne stabilnosti in ohranite visoko osredotočenost na poslovno odpornost,« svetuje Marko Srabotnik, direktor podpore poslovanju za regijo Centralna Evropa pri Dun & Bradstreet. 
Podatki pred krizo zaradi epidemije covid-19 so kazali na zmerno in predvidljivo rast prihodkov od prodaje, poslovnih odhodkov in dobička iz poslovanja, zato je do epidemije gospodarstvo temeljilo na finančni stabilnosti in rasti, od konca pandemije pa se spopada tudi z negotovostjo posledic in s spremembami zaradi rusko-ukrajinske krize.
Čeprav nominalne vrednosti finančnih postavk naraščajo, mora biti slovensko gospodarstvo zaradi inflacije in gospodarske negotovosti v ključnih izvoznih partnericah pazljivo pri zadolževanju in stabilnosti poslovanja.
Pri oziranju za novimi partnerstvi in posli zunaj regije pa je ključno, da podjetja izvedejo celostno oceno finančnega zdravja, vključno z oceno zdravja končnih lastnikov, strank, dobaviteljev in partnerjev.

Vas zanima več? Obrnite se na Dun & Bradstreet, Stegne 13 G, Ljubljana. Telefon: 080 39 03. Spletna stran: www.dnb.com/sl-si/.