Iskanje poti do odpornih dobavnih verig je za podjetja lahko precejšen izziv. V podjetju Dun & Bradstreet naštevajo pet korakov za krepitev odpornih dobavnih verig. 

Upravljanje tveganj v dobavni verigi je postalo ključno področje za podjetja, ki želijo zagotoviti trajnostno in učinkovito poslovanje v današnjem hitro spreminjajočem se in nepredvidljivem globalnem gospodarskem okolju. Zapletenost globalnih dobavnih verig, ki obsega številne države, kulture, regulative in trge, prinaša širok spekter tveganj – od naravnih nesreč in geopolitičnih napetosti do cikličnih gospodarskih sprememb in tehnoloških motenj.

Sposobnost podjetja, da identificira, analizira in ustrezno upravlja ta tveganja, ni samo vprašanje preživetja, ampak je tudi ključni dejavnik konkurenčne prednosti.

V prvih mesecih leta 2024 smo bolj optimistični glede obetov svetovnega gospodarstva, kot smo bili na začetku lanskega leta – in to z dobrim razlogom. Svetovno gospodarstvo se je lani izognilo dolgo pričakovani recesiji in je tudi leta 2024 zelo verjetno ne bo doživelo. Indeks globalnega poslovnega optimizma se je povečal s 53,5 v zadnjem četrtletju 2023 na 57,1 v prvem letošnjem četrtletju 2024, je pokazala naša raziskava Global Business Optimism Insights. Vendar pa se podjetja zavedajo, da so dobavne verige še vedno pod pritiskom zaradi geopolitičnih in klimatskih razmer. To se odraža tudi v padcu Indeksa globalne kontinuitete dobavne verige – ta je padel z 51,1 v zadnjem četrtletju 2023 na 47,9 v prvem četrtletju 2024.

Naštevamo glavne napovedi, ki so pomembne za slovenska podjetja.

1. NAPOVEDI NA SVETOVNI RAVNI

Nekateri trendi iz leta 2023 se bodo verjetno nadaljevali v prvih mesecih letošnjega leta. Na primer, pričakujemo, da bo ameriško gospodarstvo še vedno uspešnejše od evropskih in da bo globalni zagon rasti v veliki meri prišel iz gospodarstev v vzponu, kot je Indija, čeprav se tudi Argentini in Turčiji obeta gospodarski preobrat.
Številni predpisi, kot so taksonomija EU, direktiva o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij in po zgledu Nemčije načrtovani zakon o skrbnem pregledu evropske dobavne verige, bodo zahtevali večjo preglednost okoljskih vidikov in spoštovanja človekovih pravic v dobavnih verigah. To pa ne bo vplivalo le na korporacije, saj bodo tudi manjša podjetja poslovnim partnerjem in bankam morala poročati o svoji dobavni verigi. Poleg tega so pritiski na dobavne verige v prvem četrtletju 2024 začeli ponovno naraščati, predvsem zaradi geopolitičnih in podnebnih tveganj.

»Težko pričakovano znižanje obrestnih mer se bo verjetno zgodilo po očitnem poslabšanju gospodarskih razmer, torej po tem, ko bo gospodarska škoda vidna v podatkih, ki običajno pridejo z zamikom. Po tej logiki znižanje obrestnih mer samo po sebi morda ni pozitiven rezultat, ampak le sredstvo za lajšanje gospodarskih težav. Finančni trgi imajo visoka pričakovanja in bodo pritiskali na znižanje obrestnih mer, zato se bo večina centralnih bank, ki se spopada z visoko inflacijo, znašla v težki situaciji. S prehitrim popuščanjem namreč tvegajo, da se bo inflacijska pot obrnila, in če se bodo ključne centralne banke še drugič zmotile v svojih napovedih inflacije, bo to pomenilo samo še več težav.«

Dun & Bradstreet Global Business Optimism Insights

2. STANJE PRI IZVOZNIH PARTNERICAH

Medtem ko Slovenija in Hrvaška doživljata pritiske na kreditno okolje zaradi visokih obrestnih mer, ki jih določa ECB, in sta izpostavljeni tveganjem evropskega bančnega sektorja, se Nemčija sooča s proračunsko krizo, ki prevladuje v političnem in fiskalnem okolju. Italija se ukvarja s skrbmi glede tujih neposrednih investicij zaradi vladne politike golden power (možnost, da italijanska vlada omeji ali zaustavi tuje neposredne naložbe ali korporativne transakcije, ki zadevajo strateška sredstva države Italije, op. a.), medtem ko Švica išče rešitve za trgovinska trenja z EU. Avstrija se spopada z recesijo in povečanjem stečajev, Francija pa s političnimi izzivi in reformno agendo. 

3. PRILOŽNOSTI ZA SLOVENIJO

Industrijska recesija pri nas omejuje prodajo investicijskega blaga, kljub temu pa naraščajoča kupna moč gospodinjstev spodbuja povpraševanje po potrošniških dobrinah. Obrestne mere so najvišje v 15 letih, kar omejuje najem kreditov. Slovenska odvisnost od izvoza v zgoraj omenjene države poudarja potrebo po diverzifikaciji trgov in izdelkov ter prilagodljivosti v odzivanju na gospodarske spremembe v izvoznih partnericah. Visoke obrestne mere in kreditno okolje vplivajo na financiranje in investicijske strategije slovenskih podjetij, medtem ko geopolitična in trgovinska tveganja zahtevajo natančno spremljanje in prilagodljive dobavne verige.

Poleg tega, da mora Slovenija upoštevati svoje notranje izzive, kot so industrijska recesija in naravne nesreče, mora biti pozorna tudi na gospodarske cikle in politične premike v svojih ključnih izvoznih partnericah. Učinkovito upravljanje teh dinamičnih razmer je ključnega pomena za ohranjanje in spodbujanje rasti slovenskega gospodarstva v negotovem globalnem okolju.  

Večja agilnost in fleksibilnost za reševanje motenj

Pandemija covida-19 in geopolitični konflikti so močno povečali tveganja v dobavnih verigah. Gospodarska škoda, ki izhaja iz prekinjenih in srednjeročno nepopravljivih dobavnih verig, bo do konca leta 2023 v evroobmočju dosegla 920 milijard evrov, napovedujejo v svetovalnem podjetju Accenture. Reševanje problematike dobavnih verig je zato ena najnujnejših nalog oblikovalcev gospodarske politike in odločevalcev. Klasično upravljanje dobavnih verig je še posebej dovzetno za težave, saj so med krizo v zelo kratkem času številne lokacije za oskrbo prenehale delovati in jih ni bilo mogoče hitro nadomestiti. To je povzročilo prekinitve v proizvodnji zaradi pomanjkanja materialov. Za hitro reševanje motenj sta potrebni večja agilnost in fleksibilnost.

»Pretresi zadnjih nekaj let so sprožili obsežno spremembo strategije. Predvsem morajo biti dobavne verige danes prožne, zelo razvejane in primerne za agilno upravljanje. Le tako se lahko hitro odzovejo na nepredvidene spremembe, ne da bi pri tem morali sklepati kompromise glede stroškov, učinkovitosti ali kakovosti.«

5 KORAKOV ZA POVEČANJE ODPORNOSTI DOBAVNIH VERIG

Na podlagi globalnih podatkov Dun & Bradstreet in lokalnih uvidov ter analiz smo pripravili pet korakov, kako lahko poslovni subjekti okrepijo odpornosti dobavne verige.

1. Identificirajte tveganja in pripravite načrt za ukrepanje: Cilj je prepoznati, oceniti in zmanjšati tveganja v dobavni verigi. To vključuje oceno sposobnosti dobaviteljev za pravočasno dostavo, ki je odvisna od različnih dejavnikov, kot so geopolitična tveganja, valutna tveganja, naravne nesreče in pandemije ali morebitna insolventnost dobaviteljev. Večja ko je preglednost podatkov, natančneje je mogoče določiti verjetnost posameznih tveganj in njihov potencialni vpliv na dobavno verigo. Za vsako prepoznano tveganje se pripravi podroben načrt ukrepanja, ki vključuje alternativne vire dobave, načrte za izredne razmere in metode za hitrejšo komunikacijo tako z dobavitelji kot strankami.

2. Razbijte podatkovne silose in ustvarite preglednost podatkov: Za zmanjšanje tveganj je potrebna popolna preglednost podatkov, vključno s 360-stopinjskim pogledom na dobavitelje. Zato je treba podatkovne silose združiti na centralni platformi in tam urediti vse podatke. To vodi do visokokakovostnega zbora veljavnih podatkov, ki so potrebni za zanesljive analize tveganj, prepoznavanje vzorcev ter načrtovanje strateških zmogljivosti za blaženje, možnosti nabave iz več virov in ukrepov za nujne primere, ki podjetjem pomagajo, da se hitro in varno odzovejo na motnje. Z rešitvami Dun & Bradstreet lahko podjetja pridobijo verodostojne informacije o poslovnih partnerjih, kot so korporativne povezave, lastniške strukture in prihodki, ki predstavljajo osnovo za analizo dobaviteljev in oceno tveganj. V podatkovnem oblaku Dun & Bradstreet (Dun & Bradstreet Data Cloud) je zajetih več kot 500 milijonov organizacij z vsega sveta, iz več kot 30 tisoč podatkovnih virov in z analitičnimi uvidi v milijone podjetij vseh velikosti.

3. Strateško pristopite k varnostni zalogi: Ustanovitev strateških varnostnih zalog lahko učinkovito ublaži ozka grla v tistih delih dobavne verige, ki so kritični za poslovanje. Vendar je treba za vsak primer posebej preveriti, katere povečave zalog so strateško smiselne, kdaj in v kakšnem obsegu ter ali je mogoče kratkotrajne težave z oskrbo učinkoviteje rešiti z uporabo logističnih partnerjev. Za zagotovitev zaščite pred prekinitvami je priporočljivo tudi zmanjšati regionalna tveganja z geografsko diverzifikacijo in, kjer je to mogoče, razširiti bazo dobaviteljev.

4. Preklopite z enega vira na več virov: Motnje v eni regiji lahko hitro ohromijo celotno mrežo, malo verjetno pa je, da dobavitelji z različnih lokacij ne bi mogli hkrati dostaviti naročil. Za prehod od dobave iz enega vira k nabavi iz več virov morajo vodje dobavne verige imeti obsežno in podrobno znanje o svoji mreži dobaviteljev, na primer s primerjavo dobaviteljev glede na lokacijo ali dejavnike ESG. Uporaba podatkov ESG za razvrščanje dobaviteljev glede na njihovo skladnost z okoljskimi standardi, človekovimi pravicami ali zdravjem in varnostjo pri delu predstavlja pomemben korak na poti k ustvarjanju odporne dobavne verige.

5. Vzpostavite in vzdržujte zaupanja vredna partnerstva: Stanje odpornosti v dobavni verigi je mogoče doseči le, če vsi v procesu dobavne verige delujejo skupaj v medsebojnem zaupanju in transparentnosti. Tako podjetja pridobijo celovit vpogled v tesno povezane procese dobaviteljev in partnerjev, na primer na področjih nabave, logistike ali razporejanja osebja. Nizke zaloge ali ozka grla v oskrbi je mogoče hitreje zaznati, kar podjetjem in dobaviteljem omogoča, da skupaj oblikujejo rešitve, preden se pojavijo zamude ali pomanjkanje surovin. Bodite pozorni na potencialne kršitve zakonodaje, regulativ in etičnih standardov, ki jih lahko storijo poslovni partnerji, dobavitelji, distributerji ali katerikoli drugi zunanji sodelavci. 

Pri pametnem upravljanju tveganj glede skladnosti tretjih oseb izkoristite brezplačen preizkus rešitve, ki jo najdete na tej povezavi. Rešitev ima vgrajene avtomatizirane delovne postopke za preverjanje, ki jih sproži izjemno nastavljiv mehanizem za izračun tveganja (Risk Engine). S tem mehanizmom lahko prepoznate tveganja glede skladnosti tretjih oseb na podlagi posameznih politik in definicije tveganja v vašem podjetju (upravljanje subjektov in povezanih posameznikov, vključno z dejanskimi lastniki in osebami s pomembnim vplivom).  

Za brezplačen preizkus se lahko prijavite tukaj.