Objavljamo pomembni študiji o uporabi jedrske energije. Prva analizira gradnjo jedrskih elektrarn v zadnjih desetletjih in pokaže ogromne razlike v ceni, ki je odvisna od treh ključnih parametrov: načina financiranja, časovnice in stopnje korupcije. Druga analiza medtem razkriva, kaj je Nemčiji prinesla odpoved jedrski energiji.

Študijo družbe E & A Law lahko preberete tukaj.

Primer jedrske elektrarne Hinkley Point v Angliji kaže, da se bo končna cena gradnje zaradi zamud in obresti skoraj podvojila. Gradnja je dobesedno ujeta med politiko, banke in odvetnike.

Na drugi strani pa ima jedrska elektrarna United Emirats (Barakah NPP) štiri enote po 1400 MW s skupno kapaciteto 5600 MW in je bila zgrajena v roku 12 let. Pogajanja s korejskim dobaviteljem Hyundai za dva dodatna reaktorja z močjo 1400 MW so v zaključni fazi. Rok izgradnje bo manj kot štiri leta.

Gre za zanimive primerjave, ki jih je potrebno pred odločitvijo v Sloveniji preučiti ter posledično najti najbolj optimalno rešitev. 

Študijo dr. Igorja Lengarja, vodje skupine Fuzijska nevtronika na Institutu Jožef Stefan in predavatelja na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, ki med drugim analizira stanje v Nemčiji, lahko preberete tukaj."V Nemčiji so marca 2023 predčasno ustavili zadnje tri jedrske elektrarne in zaradi tega so bili kljub hkratnemu povečanju števila vetrnih in sončnih elektrarn primorani po oktobru 2022 znova zagnati dvajset predhodno že ustavljenih termoelektrarn na premog," med drugim piše v študiji dr. Lengarja.

In še: "Nemčija ima med zahodnoevropskimi državami najvišje izpuste, v letu 2023 so znašali v povprečju 400 g CO 2 /kWh, kar je skoraj osemkrat več od izpustov Francije s 53 g CO 2 /kWh in tudi za polovico več od izpustov Slovenije z 242 g CO 2 /kWh."