Matej Kovač, predsednik uprave družbe Lexpera d.o.o. Zagreb, je v zadnji izdaji SBC magazina analiziral stanje hrvaškega gospodarstva in izpostavil nekatere pomembne razlike v primerjavi s Slovenijo.

Evropska komisija je napoved gospodarske rasti za Hrvaško izboljšala, in sicer za leto 2024 s 3,3 % na 3,6 % in z 2,9% na 3,3% v letošnjem letu. Kot glavne dejavnike izboljšanja navajajo:
•    Močno okrevanje turizma. Število tujih obiskovalcev je skoraj doseglo raven pred pandemijo, prihodki od turizma pa so dosegli rekordno raven, kar močno spodbuja rast v celotnem storitvenem sektorju.
•    Uspešno črpanje sredstev EU, s katerimi financirajo infrastrukturne projekte, kar prispeva k višji gospodarski aktivnosti.
•    Stabilne javne finance, ki Hrvaški omogočajo večjo odpornost proti zunanjim šokom.

Od kdaj je Hrvaška referenčno gospodarstvo za Slovenijo? 

Še kar nekaj let po vstopu v EU je bila Hrvaška eden največjih gospodarskih bolnikov Unije. Med letoma 2006 in 2015 je povprečna letna gospodarska rast na Hrvaškem znašala pičlih 0,3 odstotka (v Sloveniji 1,1 %, v evrskem območju 0,8 %), tudi v naslednjih petih letih (2016–2020) je hrvaško gospodarstvo raslo precej počasneje kot slovensko. Povprečna letna gospodarska rast v tem obdobju je bila na Hrvaškem 0,8 odstotka (v Sloveniji 2,3 %, v evrskem območju pa 0,3 %). 

Drobni koraki v pravo smer

Hrvaška je začela, vsaj kar zadeva gospodarsko rast, Slovenijo dohitevati šele po letu 2021. Odkar pomnim, na Hrvaškem ni bilo nekih radikalnih gospodarskih reform. Za evropske razmere je še najbolj radikalna zavezanost zniževanju davkov in vzpostavljanju prijaznejšega administrativnega davčnega režima. Uvedba obveznih davčnih blagajn leta 2013, ki je bila veliko breme za podjetnike, je sivo ekonomijo spravila v normalne evropske okvire. Od takrat se davčni sistem poenostavlja in njegove stopnje znižujejo. Davek od dobička pravnih oseb je sicer za eno odstotno točko višji kot v Sloveniji (20%), a družbe s prihodki pod milijon evrov plačajo le desetodstotni davek. Splošna stopnja DDV je za dva odstotka in pol višja kot v Sloveniji, a je obseg izjem (na primer hrana), ki so obdavčene po nižjih stopnjah, mnogo večji na Hrvaškem. Od davčne reforme v letu 2021 so stroški dela na Hrvaškem bistveno manj obremenjeni z davki in prispevki kot v Sloveniji. 

Z mini davčno reformo se po dolgem času uvaja nov davek. Stari davek na počitniške hiše se bo preoblikoval v davek na nepremičnine. Davek se ne bo plačeval na nepremičnine, v katerih živi lastnik ali najemnik več kot deset mesecev na leto, in še za vrsto drugih nepremičnin, ki se uporabljajo vse leto. V bistvu je novost zakona le, da se občinam omogoča obdavčitev nepremičnin, v katerih nihče ne posluje ali prebiva. 

Trend zniževanja osebnih davkov ostaja. Osebna mesečna olajšava se povečuje za 40 evrov, najvišje stopnje dohodnine, ki jo lahko zaračunavajo občine, pa se znižujejo za od ene do treh odstotnih točk. 

Povratniki iz tujine (izseljenci in potomci izseljencev), ki so v tujini prebivali neprekinjeno vsaj dve leti, so pet let po prihodu na Hrvaško oproščeni plačevanja dohodnine. Ukinja se oprostitev plačila zdravstvenega zavarovanja za mlade delavce. Kot posledico znatne inflacije v zadnjih letih tako kot Slovenija tudi Hrvaška dviguje prag za vstop v sistem DDV.

Pri davkih so razlike med Slovenijo in Hrvaško očitne in že imajo tudi posledice na obe gospodarstvi. Če primerjamo druge dejavnike kakovosti poslovnega okolja in delovanja družbenih podsistemov, so med državama razlike le v niansah, ki pa niso nepomembne. Administrativni postopki, ki urejajo ustanovitev in poslovanje podjetij, so podobni. Slovenija je podjetništvu bolj prijazna na tistih področjih, ki so se reformirala v prvem desetletju tega stoletja in jih zadnje vlade še niso dodatno zapletale (na primer ustanavljanje novih podjetij). 

Pri šolstvu med državama ne opažam razlik, pomembne razlike v korist Hrvaške pa so v zdravstvu, predvsem ko gre za dostopnost do zdravstvenih storitev. Medijskega obračunavanja z zdravniki, kot si ga privošči trenutna vlada v Sloveniji, ne bi mogla preživeti nobena hrvaška vlada. 

V splošnem relativni uspeh Hrvaške v primerjavi s Slovenijo v zadnjih letih ni v tolikšni meri povezan z aktivnimi vladnimi ukrepi za povečanje konkurenčnosti, ampak z odsotnostjo retrogradnih ukrepov v smer socialističnega etatizma, ki smo jim priča v Sloveniji. 

Celotno analizo Mateja Kovača preberite v zadnji izdaji magazina SBC, v katerem najdete tudi številne druge izjemne zgodbe. SBC magazin je na voljo v prosti prodaji na vseh bolje založenih prodajnih mestih. Za izvod nam lahko pišete tudi na: marketing@sbc.si.