Primanjkljaj državnega proračuna se je v letu 2024 znižal za približno 1,5 milijarde evrov na 808 milijonov evrov. A k znižanju je prispeval predvsem nižji učinek interventnih ukrepov, ugotavlja fiskalni svet. Ob okrepljeni rasti prihodkov in znižanju investicij je namreč rast ostalih odhodkov ostala visoka in precej nad dolgoletnim povprečjem.

Brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je primanjkljaj državnega proračuna lani znašal 275 milijonov evrov, je v danes objavljeni mesečni informaciji zapisal fiskalni svet. Tako ob upoštevanju interventnih ukrepov kot brez njih je bil primanjkljaj za okoli dve tretjini manjši kot v letu 2023, je dodal.

Skladno s pričakovanji fiskalnega sveta je tudi v letu 2024 dejanska realizacija znova občutno odstopala od ocene realizacije ministrstva za finance, narejene tri mesece pred koncem leta. Tokrat je bil dejanski skupni primanjkljaj za skoraj polovico nižji od vladnih ocen. Fiskalnemu svetu se to ne zdi prav, saj so realistične in transparentne projekcije eden od pogojev za odločitve, ki podpirajo gospodarsko rast, trajnost javnih financ in dobrobit družbe.

Previdnost pri fiskalnem načrtovanju je načeloma ustrezna, vendar lahko sistematično precenjevanje izdatkov in posledično primanjkljaja povzroča neustrezno porabo in razporeditev sicer omejenih javnih sredstev, spodkopava zaupanje javnosti in finančnih trgov v sposobnost upravljanja javnih financ ter vodi v neoptimalno izbiro ukrepov, je opozoril.

Prihodki državnega proračuna so se lani zvišali za 12,1 odstotka na 14,6 milijarde evrov, odhodki pa za 0,3 odstotka na 15,4 milijarde evrov. Za interventne ukrepe je bilo iz proračuna izplačanih 1,1 milijarde evrov, od tega 465 milijonov evrov za sanacijo posledic poplav 465 milijonov evrov ter 530 milijonov evrov za vplačilo v sklad za obnovo po poplavah.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom dve milijardi evrov

Podrobnejše podatke je danes objavilo finančno ministrstvo. Davčnih prihodkov se je lani v proračun steklo 12,1 milijarde evrov, kar je 10,8 odstotka več kot leta 2023. Pri tem se je priliv od davka na dodano vrednost povečal za 3,5 odstotka, od dohodnine za 20,8 odstotka, od trošarin pa za 0,5 odstotka. Davka od dohodkov pravnih oseb se je lani v proračun steklo 36,9 odstotka več kot leto prej, med drugim zaradi njegovega začasnega zvišanja v okviru obnove po poplavah.

Na strani odhodkov je bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom izplačanih dve milijardi evrov, kar je štiri odstotke manj kot leto prej. Povečal se je obseg sredstev za družinske prejemke, starševska nadomestila in zagotavljanje osebne asistence, znižali pa so se transferji za zagotavljanje socialne varnosti, potem ko so se leto prej zaradi avgustovske ujme občutno povečali.

Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je državni proračun lani prispeval 1,9 milijarde evrov, kar je 28,5 odstotka več kot leta 2023.

Obseg sredstev za investicije se je lani zmanjšal za 31,8 odstotka na 1,5 milijarde evrov. Nadaljevala so se vlaganja v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo, so zapisali na finančnem ministrstvu. Nižja rast investicij je po teh podatkih posledica nižjih investicijskih transferjev občinam, ki so leto prej prejele večji del sredstev za odpravo posledic poplav, in javnim zavodom, ki so predlani prejeli sredstva za investicije na področju socialne politike.

618 milijonov evrov za subvencije

Za subvencije je bilo lani izplačanih 618 milijonov evrov oz. 34,4 odstotka manj kot leto prej. "Zaradi draginje smo izplačali 122 milijonov evrov, predvsem za nadomestila dobaviteljem električne energije in plina, za odpravo posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta 2023 pa smo namenili 120 milijonov evrov," so še zapisali na ministrstvu. Obseg kompleksnih subvencij v kmetijstvu se je povečal na 281 milijonov evrov.

Tudi primanjkljaj celotnega sektorja država, ki je v povprečju prvih treh četrtletij 2024 znašal 1,4 odstotka BDP, je bil nižji kot v enakem obdobju leta prej. Fiskalni svet ocenjuje, da bo primanjkljaj v celem lanskem letu znova nižji od napovedi ministrstva za finance.

Delež bruto dolga države je konec tretjega četrtletja lani znašal 66,9 odstotka BDP. S tem se je vnovič znižal, kar pa je pretežno posledica inflacije, je še zapisal fiskalni svet.