»V letu 2024 je država sprejela kar nekaj predpisov, ki so nam otežili poslovanje. Ukvarjati smo se morali z internimi akti, kot je evidenca delovnega časa in pravica do odklopa, namesto da bi se z razvojnimi projekti in pridobivanjem novih poslov,« je v oddaji Radia Ognjišče o izzivih slovenskega gospodarstva povedal Aleksander Bastl, član SBC in namestnik predsednika kluba Joca Pečečnika. 

V oddaji, ki jo je vodil Alen Salihović, je Bastl dejal, da podjetniki že zaradi tega, ker so podjetniki, ostajajo optimistični in se ne predajajo, jim jo je pa z novimi predpisi in obremenitvami v letu 2024 država močno zagodla. Kljub temu in negotovostim na tujih trgih podjetniki na leto 2025 gledajo z zmernim optimizmom. 

»Dogajanje v Nemčiji gotovo povzroča strah tudi v Sloveniji, saj so naša podjetja vpeta v nemško gospodarstvo s polizdelki za avtomobilsko industrijo. Dejstvo je, da se bomo morali podjetniki prilagoditi razmeram,« je stanje gospodarstva v eni od najpomembnejših gospodarskih partneric komentiral Bastl. 

O ukrepih vlade Bastl pravi, da bi bilo podjetnikom veliko lažje, če ta ne bi kar naprej spreminjala predpisov in bi jih pustila pri miru. »V Sloveniji imamo problem z zakonodajo, ki se nenehno spreminja, zato nihče ne ve, kako bodo zakoni videti čez nekaj tednov in mesecev. Imamo cincanje, ko država ves čas po malem spreminja pravila. Poglejte evidence delovnega časa in omrežnine, ki smo jih uvedli na vrat na nos, zdaj pa stvar ni užitna. Politika potem ugotovi, da se je malo zmotila in spet po malem popravlja predpise, namesto da bi stvari v izhodišču pravilno zastavila. Temu pravim ‘obliž na obliž'.«

Kar trdi vlada, ni res

»Zadnji tak primer je predlog obdavčitve nepremičnin. Predlog so predstavili, a nihče ne ve,  kako bodo to izvedli. Ne vemo, kakšne so evidence nepremičnin, zmeda je tudi pri tem, kaj so poslovne in kaj zasebne nepremičnine. Ne vemo, kaj pričakovati, zato je tudi načrtovanje poslovanja za leto 2025 na podlagi informacij vlade postalo nemogoče.«

Nepremičninski davek po besedah Bastla ni ne pošten ne transparenten. Sprašuje se, ali bomo  zaradi tega davka v javni upravi morda odprli še nekaj sto dodatnih delovnih mest. Evidence Gursa so v Sloveniji precej pomanjkljive, z veliko napakami. Od politike pa je neodgovorno, da želi uvesti nov davek na nepremičnine, ob tem pa imamo v zemljiški knjigi cel kup nerazčiščenih stvarih glede lastništva nepremičnin. 

»Ni res, kar trdi vlada, bo nepremičninski davek sprostil ponudbo stanovanj na trgu. Bodimo pošteni: če hočemo sprostiti prazna stanovanja, moramo najprej zagotoviti ustrezno zakonodajo in zaščito najemodajalcev. Številni si danes ne upajo dati nepremičnin v najem, ker na sodišču nimajo zaščite. Velika težava praznih stanovanj je pravna negotovost, saj lastniki pogosto imajo veliko možnosti, da bi izselili najemojemalce, ki ne spoštujejo najemnih dogovorov, zaradi česar lastnikom nastajajo stroški. To je bistveno večja težava od kopičenja nepremičnin, kar navaja vlada,« je dejal Bastl. 

Sosedi bolje razumejo pomen konkurenčnosti

Kar zadeva obdavčitev dela, je ta ugodnejša v vseh sosednjih državah, zato Slovenija izgublja konkurenčnost v lokalnem okolju, kar pomeni, da k nam težje privabimo vrhunski kader, ki bi nam lahko pomagal do vsebinskega preboja.

»Osebno menim, da je ta smer napačna. Pogovarjati bi se morali, kako bomo javne storitve optimizirali, na primer v zdravstvu. Število javnih uslužbencev se nenehno povečuje. Spomnil bi, da smo imeli v času premierja Janeza Drnovška omejitev števila teh na 50 tisoč, danes pa jih imamo 190 tisoč. Pa imamo res štirikrat večje in boljše storitve kot pred 25. leti? Vprašati se moramo, kaj vsi ti ljudje delajo.«

Foto: Barbara Reya