Med nebom in optičnimi kabli je osem milijard ljudi, ki so vse bolj odvisni od mobilnih telefonov, podatkov in internetnih povezav. Brez tega si življenja skoraj ne znamo več predstavljati. Toda, ali se sploh zavedamo, kako vse to deluje in kdo to nadzoruje?

Kaj nam pove dejstvo, da je lastnik več kot 4.000 satelitov milijarder Elon Musk? Da najbogatejši Zemljan načrtuje, da bo do leta 2030 v vesolje poslal več kot 30.000 svojih satelitov? Da svoje optične kable pod oceani polagata Facebook ali Amazon? Ne gre le za bitko za nadzor vesolja – gre za bitko za podatke, njihov prenos in nadzor nad njimi.

Bomo v prihodnosti sploh še potrebovali operaterje, če bo Musk prekril nebo s svojimi sateliti? A da ne bo pomote: informacije in podatki še vedno v več kot 98 odstotkih potujejo po tleh in pod njimi po optičnih kablih. Za primer: če preko mobilnega telefona iščemo podatek, ki se nahaja na strežniku na Japonskem, bo signal po optičnem kablu potoval do Japonske in nazaj, da nam v nekaj stotinkah sekunde postreže z želeno informacijo. Nepredstavljivo. In tako vsako sekundo po svetu potujejo milijarde podatkov – sem in tja.

Kaj pa, če se tak kabel pretrga? Če se nad njim 'po naključju' zapelje ladja in ga s spuščenim sidrom uniči? Kaj se zgodi, če se neka država odloči razstreliti satelit? Kako bi to vplivalo na naše življenje? In kje je v vsem tem Slovenija?

Pogovarjamo se s Hubert Fröhlichov iz Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije in Boštjanom Batageljem s Fakultete za elektrotehniko.