Darko Đurić je paralimpijec, dvakratni svetovni in evropski prvak v plavanju ter nosilec štirih svetovnih rekordov, ki je več kot 40-krat nastopil v finalu največjih tekmovanj sveta. Močno so ga oblikovale življenjske okoliščine, saj se je rodil brez leve roke in obeh nog. Svojo zgodbo je razkril za SBC magazin.

Z ovirami in dvomom okolice se je spopadal od malega. Vedno znova je slišal: »Ti pa tega ne boš mogel.« A je vsakič dokazal nasprotno. Tudi za plavanje, ki mu je prineslo svetovne uspehe in prepoznavnost, so mu sprva govorili, da brez pripomočkov ne bo šlo. Pa jim je dokazal nasprotno.

Danes je uspešen podjetnik, soustanovitelj zagonskega podjetja in član sekcije SBC Mladi. Lani se je popolnoma posvetil motivacijskim nastopom, ki so zaradi njegove edinstvene življenjske izkušnje nekaj posebnega. Zaposlenim v podjetjih predava o motivaciji, spopadanju z neuspehi, razmišljanju zunaj okvirjev in iskanju novih poti do cilja.

Vodjem sporoča: dajte priložnosti tistim, ki jim je drugi ne bi dali, in lahko se zgodi preboj. Mladim pa pravi: treba je poskusiti znova in znova. Če ne poskusiš, se boš ves čas spraševal, kaj bi bilo.

Kako se je začela vaša pot motivacijskega govorca?

Začelo se je leta 2011, ko sem bil še aktivni plavalec in so me povabili v neko šolo, da bi otrokom predstavil svojo zgodbo – zgodbo invalida in uspešnega športnika. Odziv je bil odličen in začel sem dobivati vedno več takšnih povabil.

Podjetja so me začela vabiti na dogodke kot govorca, povpraševanje je iz leta v leto naraščalo. Osredotočil sem se na nastope in letos jih imam za seboj že več kot 50.

Kakšna podjetja pa vas vabijo kot govorca?

Med mojimi poslušalci je največ prodajnikov in vodij. Prodajniki se vedno spopadajo z zunanjimi odzivi – ali so to zavrnitve ali zahtevne stranke. Srečujejo se s pritiskom glede doseganja rezultatov.

Pri vodjih pa gre za prevzemanje odgovornosti, delo z različnimi skupinami, motivacijo ljudi v ekipah ter prepoznavanje meje med motivacijo in pritiskom.

Do kod je še motivacija in kje se začne pritisk?

Moja osebna izkušnja je, da motivacija pade in se začne neobvladljiv pritisk na točki, ko se postavi cilj, ne vidiš pa poti. Se pravi: ni načrta, strategije, morebitnih tveganj … V takšnih primerih se zgodi obratni učinek in rezultati padejo, lahko pa tudi izgoriš.

S čim najbolj motivirate poslušalce?

Predstavim jim svojo življenjsko zgodbo in največje izzive, s katerimi sem se spopadal. Morda so te stvari za nekoga povsem samoumevne, jaz, ki izhajam iz drugačne življenjske izkušnje, pa sem moral za premagovanje uporabiti razmišljanje zunaj okvirjev in imeti okoli sebe ljudi, ki so mi dali priložnost.

Vodje se pogosto spopadajo z neizpolnjenimi pričakovanji, tudi razočaranji, ker zaposleni niso dosegli ciljev. Moj nasvet je, da če dajo vodje priložnost komu, ki mu je nihče drug ne bi dal, se morda lahko zgodi preboj.

Vodje želim motivirati, da naredijo nekaj drugače, nekaj, česar drugi ne bi, in takrat se lahko zgodi nepričakovano.

Kakšni so odzivi ljudi, ki slišijo vašo zgodbo?

Ljudje smo ujetniki svojih prepričanj in predsodkov. Ko jim predstavim drugačno perspektivo, pogled zunaj okvirov, velikokrat slišim odzive: »Mislil sem, da tega ne zmorem, zdaj pa vem, da lahko.«

Ko vidijo, da sem dosegel vse, kar sem si zadal, tako v športu in poslu kot na poti motivatorja, in to brez ene roke in obeh nog, ugotovijo, da ni pomembno, kakšna sredstva imaš, ampak da slediš neki svoji viziji, neki svoji »špuri« in iz tega potegneš največ.

Kako se vi spopadate s pomanjkanjem motivacije in kako poiščete notranjo energijo?

Brez dvoma ne bi mogel predavati o teh stvareh, če ne bi prestal obdobij globokih padcev. Bila so obdobja, ko sem v športu razmišljal o koncu kariere in ko bazena nisem več mogel videti.

Takrat sem zamenjal okolje, se preselil na Nizozemsko, tvegal lastne prihranke in potem postal evropski prvak. Prideš do točke, ko ne vidiš poti naprej. To ti pomaga, da najdeš drugačno pot. To mi je vedno pomagalo.

To svojo pot ste ves čas gradili.

Ko sem se prenehal ukvarjati s plavanjem, sem to nadgradil v novo kariero na višji ravni. In zdaj spet. Iz prejšnjih obdobij poskusim potegniti največ.

Moja miselnost je, da prehajam iz zgodbe v zgodbo z najboljšim izkupičkom. Kot bi gradil nadstropja.

Kaj vam je dal šport, kar lahko danes uporabljate kot podjetnik?

Šport mi je dal vse. Vrhunski šport je kot ultimativni kapitalizem. Zmagaj ali umri. Mogoče je to rahlo kruta primerjava, ampak v športu zmagaš ali pa ne. Dosežeš cilj ali ga ne dosežeš. Poti nazaj ni. Iz tega se moraš nekaj naučiti.

Ne moreš oblikovati tistega, česar nisi dosegel. Lahko pa to vzameš kot šolo in se iz tega nekaj naučiš.

Brez športa ne bi bil, kar sem. Dal mi je ogromno socialnega kapitala, mreže in poznanstev. Imam prepoznavnost.

S fiziko, ki mi ni bila naklonjena, sem presegel pričakovanja. Z močjo volje sem presegel omejitve. Rekli so mi, da ne bom mogel nikoli plavati brez pripomočkov.

Moja trma in želja po premagovanju ovir sta se izoblikovali v športu, kar sem lahko pozneje pokazal na neki drugi, višji ravni.

Kaj vse je še povedal Đurić, preberite v zadnji izdaji magazina SBC, v katerem najdete tudi številne druge izjemne zgodbe. SBC magazin je na voljo v prosti prodaji na vseh bolje založenih prodajnih mestih. Za izvod nam lahko pišete tudi na: marketing@sbc.si.