Slovenija je lani po prvi oceni Statističnega urada RS zabeležila 1,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). K rasti je pozitivno prispevala končna potrošnja tako gospodinjstev kot tudi države, slednja se je okrepila za 8,5 odstotka. Negativno pa sta na gospodarsko rast vplivala zmanjšanje bruto investicij in menjava s tujino.

Gospodinjstva so lani potrošnjo povečala za 1,6 odstotka, so izračunali na statističnem uradu. Prav tako sta se povečala uvoz in izvoz. Obseg uvoza je bil lani za 3,9 odstotka višji kot leto prej, izvoz pa je porasel za 3,2 odstotka. Zato je bil prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti negativen in je znašal 0,4 odstotne točke.

Negativno je na rast BDP vplivalo tudi zmanjšanje bruto investicij za 2,4 odstotka. Tokratna objava statistikov predstavlja prvo oceno gibanja BDP, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Bolj popolna letna ocena bo znana konec avgusta.

V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg BDP na letni ravni povečal za 1,5 odstotka. Domača potrošnja je v tej primerjavi zabeležila 0,1-odstotno rast. Izvoz je bil za 3,9 odstotka večji kot v zadnjem četrtletju leto prej, skromnejša pa je bila rast uvoza, namreč 2,3-odstotna.

Končna potrošnja je v zadnjem lanskem četrtletju zrasla za 2,4 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 7,6 odstotka. K njihovemu upadu je največ prispevalo zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so upadle tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,2 odstotka.

Potrošnja gospodinjstev se je konec lanskega leta povečala za 1,2 odstotka. Pri tem so izstopali izdatki za storitve z 2,1-odstotno letno stopnjo rasti.

Umar: Upočasnitev gospodarske rasti pričakovana

Upočasnitev gospodarske rasti z 2,1 odstotka v letu 2023 na 1,6 odstotka v letu 2024 je bila za Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakovana. Investicije so sicer zaostale za pričakovanji, so pa bila precej bolj spodbudna od pričakovanih izvozna gibanja, medtem ko je bila potrošnja povsem skladna z napovedmi urada.

Na Umarju, ki je lani jeseni Sloveniji za leto 2024 napovedal rast bruto domačega proizvoda (BDP) za 1,5 odstotka, ugotavljajo, da je k lanski rasti izvoza blaga za 3,6 odstotka prispeval izvoz kemičnih, po njihovi oceni zlasti farmacevtskih izdelkov. V primerjavi z letom 2023 se je povečal tudi izvoz vozil, električnih strojev in naprav ter primarnih proizvodov, zlasti živil.

Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju precej povečala, v celem letu 2024 pa je bila 3,1-odstotna. Na uradu ocenjujejo, da se je močno povečala proizvodnja farmacevtskih izdelkov, prav tako tudi električnih naprav in proizvodov večine energetsko intenzivnih panog. Na drugi strani je upadla proizvodnja strojev in naprav ter vozil, so sporočili.