V začetku leta je WIN, vodilno svetovno združenje za raziskovanje trga in javnega mnenja, v sodelovanju z Inštitutom Mediana raziskoval stališča in prepričanja približno 35 tisoč ljudi iz 39 držav sveta v raziskavi Worldviews. 

V letošnji raziskavi izpostavljajo: 

-    visoko doseganje enakosti doma, manj v zaposlovanju in karieri ter v politiki. Moški v večji meri menijo, da je dosežena enakost, kot pa ženske
-    upad prisotnosti fizičnega in psihičnega nasilja ter spolnega nadlegovanja žensk, tako globalno, kot tudi v Sloveniji
-    še vedno obstaja velik razkorak v količini opravljenega gospodinjskega dela – ženske v Sloveniji ga vsakodnevno opravijo precej več kot moški

Doseganje enakosti na delovnih mestih, v politiki in doma

Na največjo neenakost prebivalke Slovenije, Evrope in sveta opozarjajo v politiki. Manj kot polovica prebivalk Slovenije (42 %) se strinja, da je enakost spolov dosežena v politiki, medtem ko je takšnega mnenja 58 % moških v Sloveniji. Le nekaj več kot polovica žensk v Sloveniji meni, da je enakost dosežena pri zaposlovanju in karieri (55 %), medtem ko to meni desetina več moških (65 %). Največji delež prebivalk Slovenije enakost spolov opazi doma, saj jih 78 % pravi, da je na tem področju v Sloveniji dosežena enakost (83 % med moškimi). 

V primerjavi z globalnim povprečjem lahko Sloveniji pozitivno oceno podamo le pri doseganju enakosti doma. Globalno je namreč le približno dve tretjini žensk (65 %) mnenja, da je doma dosežena enakost, v Sloveniji ta delež znaša 78 %. V primerjavi s svetovnim povprečjem se pri percepciji enakosti na delovnih mestih uvrščamo v povprečje (55 %), nekoliko podpovprečno v primerjavi z ženskami po svetu pa ženske v Sloveniji občutijo enakost v politiki (globalno povprečje 46 %). 

Fizično in psihično nasilje nad ženskami 

Prebivalci sveta so odgovarjali tudi na vprašanja o fizičnem ali psihičnem nasilju, ki so ga doživeli v preteklem letu. Žrtev tovrstnega nasilja je bilo med ženskami 14 %, kar je precejšnji upad od 20 % v 2024. Odstotek je občutno višji v starostni skupini deklet med 18. in 24. letom, kjer jih o nasilju poroča 18 %, medtem ko v starostni skupini med 25. in 34. letom ta delež znaša 16 %. Med moškimi je bilo žrtev nasilja 11 % (16 % v 2024).

Globalno letos prvič ugotavljamo pozitiven trend upada deleža žensk, ki so žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja. Do zdaj je bil delež najnižji v 2019, ko je znašal 16 %. Delež je pomembno upadel tudi v Evropi – 12 % v primerjavi s 16 % leto poprej. Globalno največ nasilja nad ženskami beležimo v Amerikah, kjer o nasilju poroča vsaka peta ženska (21 %). Največ žensk je žrtev nasilja v Argentini (39 %) in Maroku (33 %), v Evropi pa v Grčiji (29 %). O nasilju nad ženskami poroča manj kot 1 % žensk v Indoneziji in Vietnamu. 

V Sloveniji je psihično ali fizično nasilje v zadnjem letu doživelo 13 % žensk, kar je malenkost nad evropskim povprečjem, a manj kot na Hrvaškem in v Srbiji (15 %). Odlična novica je, da v Sloveniji delež v zadnjem letu upadel z 20 % na 13 %. 

Spolno nadlegovanje 

Poleg fizičnega in psihičnega nasilja je enako kritičen tudi podatek o spolnem nadlegovanju. Globalno je bilo 7 % žensk v preteklem letu žrtev spolnega nadlegovanja, kar je tri odstotne točke manj kot v preteklem letu. Delež je nekoliko nižji v Evropi (6 %). V Sloveniji je bilo žrtev spolnega nadlegovanja 2 % žensk, kar je polovico manj kot v preteklem letu. Enak delež beležimo za Hrvaško, medtem ko delež v Srbiji znaša 4 %. Delež žrtev spolnega nadlegovanja je najvišji v Mehiki (28 %), v Evropi pa na Finskem (9 %). Najboljši je rezultat v Indoneziji, kjer o spolnem nadlegovanju manj kot odstotek žensk. 

Nenazadnje so prebivalci sveta v Worldviews raziskavi odgovarjali na vprašanja o opravljanju domačega dela. Iz rezultatov je izračunan Gender Gap indeks, ki odraža, v kolikšni meri je v posamezni državi neenakost pri razporejanju gospodinjskih opravil. Pozitivna vrednost indeksa pomeni, da moški opravijo več dela kot ženske, negativna vrednost indeksa pa nasprotno. 

Pozitiven indeks si je v letošnji raziskavi prislužila samo Švedska, a le za las (indeks 0,70). Z nizkimi negativnimi indeksi (višja enakost razporeditve gospodinjskih opravil) sledijo ZDA (-2,50), Norveška (-2,70), Kanada (-3,20) in Finska (-5,0). Slovenija se nahaja v prvi polovici lestvice (indeks -13,4), takoj za nami je Srbija (-14,1), še nekoliko slabše so se odrezali na Hrvaškem (-15,1). Državi, v katerih največ gospodinjskega dela na svoja ramena prevzamejo ženske sta Indonezija (indeks -48) ter Pakistan (indeks -50,7). 

Podatki o opravljenem delu za Slovenijo kažejo na največji razkorak pri prevzemanju skrbi za pranje perila, pomivanje posode, kuhanje in pospravljanje po hiši. Moški po drugi strani v večji meri prevzemajo skrb le za odnašanje smeti, ženskam pa se povsem približajo tudi pri nakupovanju živil, skrbi za hišne ljubljenčke in skrbi za otroke.