Mediji te dni poročajo o predlagani pokojninski reformi, katere ključna novost bodo dvig upokojitvene starosti, podaljšano izračunsko obdobje in višji odmerni odstotek.  

Pokojninska reforma je ključnega pomena za prihodnost Slovenije in v tem pogledu eden od strateških dokumentov, ki jih potrebuje naša država. Preseneča nas, da je (po poročanju medijev) vlada v reformo vključila tudi t.i. »zimski dodatek« kot del sistemske rešitve, saj menimo, da vanjo ne sodi. V zvezi z reformo izpostavljamo pomisleke in nevarnosti, ki so lahko pomembni z vidika učinkov na celotno gospodarstvo ter se nanašajo tako na položaj zaposlenih kot podjetij. 

1.    Nevarnost povečanja davčnih bremen: Če se bodo uresničile napovedi o višjih prispevkih, bo to povečalo stroške dela in negativno vplivalo na konkurenčnost podjetij, zlasti tistih, ki delujejo v globalnem okolju. Tega si Slovenija v zaostrenih in negotovih geopolitičnih in poslovnih razmerah, ki vladajo na izvoznih trgih, ne more privoščiti, saj sta prav konkurenčnost našega poslovnega okolja in s tem povezana visoka dodana vrednost ključna elementa zagotavljanja blaginje in ravni socialnih pravic, ki jih uživajo naši prebivalci.

2.    Obremenitev podjetij s povečanjem finančnih obveznosti: Dodatna obremenitev se lahko zgodi v primeru obveznosti vplačevanja v dodatne pokojninske sklade, kar bo vodilo v administrativne in finančne obremenitve podjetij, zlasti manjših. 

3.    Nevarnost za upad delovne motivacije: Če bodo prispevki zaposlenih višji oziroma bodo morali zaposleni plačevati dodatne prispevke, bo to vodilo v zmanjšanje motivacije za delo. Opozarjamo na utemeljeno bojazen za porast dela na črno. 

4.    Nujno potrebni predvidljivost in transparentnost: Posebej poudarjamo, da mora biti pokojninska reforma jasna in pregledna. Če se bodo predlogi in spremembe členov Zakona o pokojinskem in invalidskem zavarovanju spreminjali prehitro in brez ustrezne transparentnosti, bo to otežilo načrtovanje poslovanja podjetij in dela zaposlenih. 

5.    Nevarnost, da sistem postane rigiden: Nevarnost za uspeh reforme predstavlja tudi pomanjkanje fleksibilnosti v prehodnih obdobjih. Prilagoditve pri prehodu v nov pokojninski sistem bodo morale biti dovolj prožne, da podjetjem in delavcem ne bodo povzročale težav in nepotrebnih zapletov. 

6.    Nevarnost pomanjkanja motivacije za dodatno varčevanje: Če bo pokojninska reforma uvedla višje oziroma dodatne obveznosti do javnih blagajn, bodo zaposleni manj motivirani in zmožni za kakršnokoli dodatno varčevanje, tudi in predvsem v zasebnih pokojninskih skladih. 

7.    Nevarnost parcialnih rešitev: Opozarjamo na nevarnost sprejemanja pokojninske reforme, ne da bi istočasno prilagajali in sprejemali ustrezne vsebinske rešitve tudi na drugih socialnih področjih. Parcialne rešitve se v slovenski zakonodaji že dlje časa kažejo kot simptom, kajti urejanje zgolj ozkega področja sprememb brez upoštevanja soodvisnosti z drugimi podsistemi lahko vodi v slepe ulice, ki povzročajo dodatno birokracijo, nepotrebne zaplete in tudi pravno nevzdržne in neživljenjske situacije. 

8.    Past neugodne starostne piramide: Starostna piramida v Sloveniji je z vedno višjim deležem starejših obrnjena in postaja vedno bolj strma. V letu 2024 je bilo razmerje števila rojstev in odhodov v pokoj praktično 1 proti 2. Ta alarmanten podatek bi morala vlada pri oblikovanju pokojninske reforme upoštevati in ustrezno upoštevati tudi projekcije natalitete in upokojevanja za prihodnja leta. Brez upoštevanja trendov nas namreč čakajo vedno nove prilagoditve, ki bodo temeljile na dodatnem obremenjevanju delavcev in podjetij v obliki prispevkov. 

9.    Nevarnost dodatnih finančnih in procesnih obremenitev zaradi dodatnih prilagajanj: Demografska slika Slovenije kaže vedno večji delež starejših delavcev, zaradi česar je treba za zagotavljanje vzdržnosti sistemov podaljševati delovno dobo ali poiskati druge načine financiranja sistemov. Takšen pristop lahko sicer vidimo kot en del rešitve, a dejstvo je, da bi to zopet vodilo v dodatne obremenitve gospodarstva in posameznikov. Opozarjamo tudi, da bodo v tem primeru podjetja z več starejšimi delavci soočena z vse pogostejšimi bolniškimi odsotnostmi, imela pa bodo tudi večje stroške za prilagoditve delovnega okolja starejšim delavcem. Zaradi tega bodo manj odzivna in posledično manj konkurenčna. Hkrati na trgu dela nastaja vrzel, saj se mladi v delo vključujejo vedno pozneje. Ta vidik je zato treba imeti v mislih pri oblikovanju rešitev pokojninske reforme.   

10.    Nejasnost, kaj pomenijo obremenitve za proračun: V medijih lahko zasledimo informacije o povečanju pokojnin za 100 evrov, ne pa tudi, kakšne izdatke bo to pomenilo za državni proračun, prav tako ne, v katerih delih proračuna bo treba vzeti denar zaradi teh povečanj. Pričakujemo, da bo to ustrezno pojasnjeno v osnutku predloga, ko bo ta poslan v javno obravnavo.