V združenju zdravstvenih zavodov so zaskrbljeni zaradi poslovanja bolnišnic, ki se slabša kljub temu, da je v zdravstvo vsako leto vloženih več sredstev, je za STA dejala predsednica Tatjana Jevševar. Ekonomistka Petra Došenović Bonča vidi znake sistemskih težav, k rešitvi pa bodo morali prispevati tako država, ZZZS, kot vodstva zavodov.

Rezultati poslovanja bolnišnic so bili lani slabši kot leto prej. Bolnišnice so lani prejele skoraj 114 milijonov evrov več kot leta 2023, kljub temu pa so tri bolnišnice več končale z izgubo. Poslovno leto je lani z izgubo tako zaključilo 15 od 27 bolnišnic, kar je največ v zadnjih desetih letih. Skupni presežek bolnišnic je lani znašal 11,3 milijona evrov, skupna izguba pa 82,9 milijona evrov.

Po besedah predsednice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Jevševar je zaskrbljujoča tudi kumulativna izguba bolnišnic, ki je konec leta 2024 znašala 285 milijonov evrov. Kumulativni presežek je znašal 53,8 milijona evrov. "Bolnišnice se iz negativnega poslovanja in likvidnostnega krča, ki ga izražajo predvsem neporavnane zapadle obveznosti v višini 118 milijonov evrov, nikakor ne izvlečejo," je opozorila.

Tudi izredna profesorica ljubljanske ekonomske fakultete Petra Došenović Bonča, ki raziskuje ekonomiko zdravstva, je za STA dejala, da negativno poslovanje bolnišnic trend, ki se vleče ves čas. Meni, da so bolnišnice trenutno v še slabši situaciji kot leta 2016, ko so neporavnane zapadle obveznosti znašale 115,6 milijona evrov.

Došenović Bonča: Rezultati kažejo na sistemski izziv

Spomnila je, da zadnja sanacija, ki so jo izvedli novembra 2017, ni sistemsko izboljšala poslovanja. Takrat je 15 bolnišnic skupaj prejelo skoraj 136 milijonov evrov za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil.

Od leta 2017 so bolnišnice skupno skoraj vsa leta končale z izgubo, z izjemo 2020 in 2021 zaradi dodatkov za covid-19. Po drugi strani pa zdravstveni domovi ves čas poslujejo s presežki. "To je indic sistemskega izziva, ne le težav na ravni posameznega izvajalca," je prepričana Došenović Bonča.

Za leto 2025 pa napoveduje, da bo težave pri poslovanju povzročal tudi dvig plač v javnem sektorju. "Zdaj smo že zelo blizu točke, ko se bo moral ustanovitelj resno vprašati, kaj pri takih rezultatih narediti," je opozorila.

Obe sogovornici sta tako poudarili, da težave povzroča neustrezno financiranje. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sicer pripravlja posodobitev finančnih modelov. Došenović Bonča meni, da bo po posodobitvi prišlo do delne prerazporeditve sredstev med bolnišnicami.

Pri pripravi finančnih načrtov bi morale bolnišnice upoštevati potrebe pacientov, ne le pokrivati svojih zmogljivosti. Plačnik pa bi moral po njenih besedah bolj nadzirati, ali imajo bolnišnice dovolj kapacitet, da realizirajo program, za katerega so se dogovorili.

Jevševar: Leto 2024 zaznamovala zdravniška stavka

Po besedah Došenović Bonče je pogodbena vrednost programov zdravstvenih storitev od leta 2018 vsako leto naraščala, skupna realizacija programov pa je temu tudi sledila. "Bolnišnice, ki imajo težave s poslovanjem, imajo problem pri realizaciji prospektivnega programa, ki je plačan po realizaciji, in pri realizaciji drugih programov," je povedala.

Na izpolnjevanje programa vpliva tudi število zaposlenih. Došenović Bonča je spomnila, da število zaposlenih v zdravstvenih zavodih narašča, a da je pomembna njihova sestava. "Trenutno v bolnišnicah še ni težav z odlivom zdravnikov, imamo pa problem z odlivom medicinskih sester," je opozorila.

Razlogi za izgubo so po njenih besedah tudi v neoptimalni organizaciji dela. V zadnjem času sta se zmanjšali motivacija in zavzetost zaposlenih v javnem sektorju, tudi v zdravstvu. Zato je nujno spremljati efektivno opravljeno delo zdravstvenih delavcev.

Jevševar pa je leto 2024 opisala kot izjemno težko. Začelo se je s stavko zdravnikov, ki je imela hude posledice, predvsem pri realizaciji delovnega programa. "Kar nekaj bolnišnic beleži nerealiziran delovni program in s tem izpad dohodka ob fiksnih stroških," je dejala.

Dodala je, da pomanjkanje zdravstvenega kadra pomeni več sodelovanja z zunanjimi sodelavci, "dosežene cene na trgu pa so zelo visoke".

S finančnega vidika je problematično in predrago tudi ostajanje pacientov v bolnišnicah, ker jih ne morejo odpustiti. "V domovih za starejše kapacitet ni dovolj, negovalnih bolnišnic ni," je opozorila Došenović Bonča.

UKC Ljubljana z najvišjo izgubo, ljubljanska psihiatrična klinika z najvišjim presežkom

Najvišjo izgubo sta lani ustvarila Univerzitetna klinična centra (UKC) Ljubljana in Maribor ter Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Jevševar je spomnila, da je na višjo izgubo UKC Ljubljana v lanskem letu vplivala tudi prenova prostorov. "Imajo velike težave pri zagotavljanju premestitev pacientov in opozarjajo na izpad delovnega programa," je dejala.

V združenju opažajo, da slovenjgraška bolnišnica že nekaj let nima realiziranega programa, po drugi strani pa je zaposlenih preveč, kar povzroča slab poslovni rezultat. Dodala je, da je na njeno poslovanje in poslovanje UKC Maribor pomembno vplivala zdravniška stavka.

"Imamo pa nekaj svetlih izjem, kjer imajo nekoliko manjše težave na omenjenih področjih. Če je delovni program realiziran in stroški obvladani, to vendarle prinaša pozitiven rezultat in s tem stabilno poslovanje," je povedala Jevševar.

Z najvišjim presežkom, skoraj tri milijone evrov, je poslovala Psihiatrična klinika Ljubljana. Jevševar dolgoletno pozitivno poslovanje pripisuje dobri kadrovski sliki, odlični realizaciji delovnega programa, razvoju novih programov, ustreznim prostorskim kapacitetam in dobri organizaciji dela. Pohvalila je tudi poslovanje splošnih bolnišnic Novo Mesto, Izola in Nova Gorica.

"Vsak naj opravi svojo nalogo"

Došenović Bonča rešitev vidi v tem, da vsak opravi svojo nalogo. Država mora kot ustanovitelj zagotoviti denar za poplačilo dolgov in omogočiti učinkovitejšo izvedbo investicij, vodstva bolnišnic morajo optimizirati način dela, ZZZS pa mora redno posodabljati plačilne modele in upoštevati dejanske stroške izvajalcev. Ob tem pa se mora "država vprašati, kaj je ceneje - sanacija bolnišnic vsakih deset let ali vzpostavitev delujočega sistema".

Jevševar meni, da je potrebna analiza poslovanja in razlogov za izgube posameznih bolnišnic, ob tem pa je treba poiskati sistemske rešitve. Ena od njih je sprememba pravilnika, ki bi poenotil urne postavke za delo zunanjih izvajalcev v zavodih. Druga rešitev pa je določba, ki naj bi jo prinesla novela zakona o zdravstveni dejavnosti, da se morajo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti vključevati v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.